V komunikaciji uporabljamo določene vzorce in načine odzivov

Ne glede na sogovornika ali specifično situacijo smo v komunikaciji nagnjeni k tem, da se odzivamo na podoben način. Nekateri odzivi so bolj, drugi pa manj primerni, včasih pa je kakšen med njimi tudi neprimeren.

Predstavljajte si, da z enakim problemom pristopite k 10 različnim ljudem in jim ga predstavite. Kaj menite, kakšni bodo njihovi odzivi? Najbrž ne in obstaja velika verjetnost, da bo odziv vsakega izmed njih malo drugačen.

Prvi vas bo mogoče spodbujal k temu, da zanikate svoja čustva: »Ne bodi tako žalosten, to pa res ni potrebno.« Si res želimo takšnega odziva? To, da naša čustva niso upravičena, da niso pomembna, je gotovo nekaj, česar si ne želimo slišati.

Drugi, ki ga boste srečali, bo pričel filozofirati okrog problema: »Tako pač je. V življenju se pač tako včasih zgodi,…«.

Tretji vam bo ponudil nasvet: »Veš kaj stori jutri…«. In če boste naredili to, kar vam je svetoval in bo nasvet neučinkovit – koga boste krivili?

Četrti bo želel »potešiti« svojo radovedno stran in vas bo zasuval z vprašanji (ne da bi vas pri tem želel razumeti). Npr.: »Joj, a res in kam je potem odšla? Kaj pa se je zgodilo potem s to kartico?,…«

Peti bo ravno tako postavljal tisoč in eno vprašanje, vi pa se boste počutili kot na zatožni klopi. »Zakaj pa nisi…«

Seveda se bo našel nekdo, ki se bo postavil na sogovornikovo stran: »Prav ti je, tudi jaz bi ravnal enako na njegovem mestu.«.

 

Mogoče se boste nekomu smilili in vas bo pomiloval. Postali boste žalostni in ne boste iskali možnih rešitev.

Lahko pa naletite tudi na “amaterskega psihologa”   , ki vam bo odpredaval o, po njegovem mnenju, globljih vzrokih za nastalo situacijo. »Se ti je že kdaj zgodilo,… Kot otrok si verjetno….«

In ko boste naleteli na nekoga, ki se bo postavil na vašo stran, pokazal empatijo, vas poslušal in skušal razumeti, vam postavljal kvalitetna vprašanja, s pomočjo katerih boste dobili širšo sliko situacije, boste lahko razrešili problem in našli načine do boljšega počutja. Ta sogovornik tako kvalitetnega empatičnega odziva najbrž ni izbral avtomatično. Zanj je potrebno kar nekaj treninga samozavedanja, poslušanja,… ter predvsem zavestna odločitev o njeni uporabi.

Kako pa se vi odzivate v komunikaciji? Kateri način pa bi vam pripisali vaši sodelavci, prijatelji, družina?