Naj za uvod povzamemo del filozofije po ribje iz knjige Fish! (Stephen C. Lundin, 2002), ki jo priporočamo v branje.
Vsak dan na delo lahko prinesemo svoj odnos do dela. S seboj lahko prinesemo slabo voljo in čemernost, čemur obvezno sledi slab, depresiven dan. S seboj lahko prinesemo godrnjanje in svoje stranke in sodelavce razdražimo do konca. Lahko pa prinesemo igrivost in vedrost ter uživamo v čudovitem dnevu. Lahko se odločimo kakšen dan bomo imeli. Tudi če nam delo ni všeč, a ga moramo opravljati, poskusimo dan preživeti čim lepše. Vredno je vsaj poskusiti.
Kaj moramo vedeti kot vodja?
Ljudje se med seboj razlikujemo po tem, kakšne potrebe imamo in po tem, kako se odločamo. In ker smo si tako različni, se razlikujemo tudi po tem, kaj nas motivira za delo. Žal ne obstaja enostaven priročnik z navodili, kako motivirati. Lahko pa se vedno znova poslužujemo različnih pristopov in principov motiviranja in na ta način doprinesemo k večji motivaciji tako nas samih kot tudi naših sodelavcev.
Daniel Pink (Drive: The Surprising Truth About What Motivates Us, 2009) izpostavlja tri modele motivacije:
- Motivacija 1.0 je skrb za preživetje in zadovoljevanje osnovnih potreb (hrana, varnost). To je osnovna, biološka raven motivacije, skupna vsem živim bitjem.
- Motivacija 2.0 temelji na nagrajevanju in kaznovanju in smo jo razvili, ko smo začeli živeti v večjih skupnostih. Sčasoma je to postala splošno sprejeta oblika za dvigovanje produktivnosti pri vseh oblikah dela. Učinkovita je pri enostavnem, rutinskem, algoritmičnem načinu dela. Žal pa ne spodbuja inovativnosti.
- Motivacija 3.0 pa je ključna za kreativna dela. Učinkovita je v okolju, kjer so razmere stabilne in ljudje niso obremenjeni z zadovoljevanjem svojih osnovnih potreb. Izvira iz notranje želje, da bi nekaj naredili in nekje bili dobri. Učinkovita pri hevrističnem delu, kjer ni algoritma, ampak eksperimentiramo z rešitvami in iščemo nove in nove možne rešitve. 3 ključne sestavine te motivacije so samostojnost, mojstrstvo in smisel.
Samostojnost
je želja usmerjati in vplivati na lastno življenje. Dosegamo jo lahko na več področjih in sicer gre za vprašanje kdaj delati (čas), kako delati (tehnike, načini), s kom oziroma v kakšni ekipi delati in kaj delati (katere naloge).
Mojstrstvo
pravi, da želimo biti vedno boljši v tistem, kar nam je pomembno. Spodbujamo ga na dva načina – z izzivalnimi nalogami srednje težavnostne stopnje ter z okoljem, kjer se spodbujata učenje in napredek in je posamezniku zaupana določena izzivalna naloga, pri kateri ima jasne cilje in pridobiva takojšnje povratne informacije.
Smisel
pomeni naše poslanstvo, ki mu sledimo in je večje od nas samih. Zaposleni morajo razumeti, kakšna je njihova vloga in kakšen je njen smisel in namen znotraj podjetja.
Kako pa vi razvijate in skrbite za samostojnost, mojstrstvo in smisel pri sebi in pri svojih sodelavcih?
Ponujamo vam par idej, ki jih lahko prilagodite uporabite:
- Bolj kot nepričakovana nagrada, bo zaposlenega motivirala vaša kvalitetna povratna informacija.
- Razmislite o poskusni uvedbi samostojnosti zaposlenih tako, da si določen delovnega časa (npr. 10%) zapolnijo s tisto dejavnostjo, ki jo zelo radi izvajajo.
- Ko določate nalogo bodite pozorni, da jasno opredelite želen rezultat, pot do rezultata pa prepustite njim oziroma naj vsaj dokončajo nalogo po svoje.
- Kaj vam daje energijo, da zjutraj vstanete, greste skozi dan? Kaj daje energijo vašim otrokom/partnerjem in nenazadnje vašim sodelavcem? Spoznajte njihove motivatorje in jih uporabite.